Ali sem uvoznik ali proizvajalec po ESPR?
Proizvajalec ali uvoznik: razlika je v tem, kdo proizvod pripelje na trg
Kdor je v EU registriran in proizvaja proizvod iz jekla ali železa, ga daje proizvoditi ali ga pod svojim imenom ali blagovno znamko pripelje na trg, velja za proizvajalca. Kdor proizvod pripelje iz držav zunaj EU in ga prvi postavi na trg EU, velja za uvoznika. Gre torej ne za vprašanje, kdo je kovina v resnici valjal ali ulil, temveč za vprašanje, kdo je odgovoren za to, da je proizvod na trgu: stranka, ki proizvod v svoje ime pripelje na trg EU, ima sorazmerne obveznosti. Člen 27 ESPR opisuje, kaj se pričakuje od proizvajalca, člen 29 pa, kaj se pričakuje od uvoznika. Oba člena izhajata iz dejanskega vloge, ne iz izbire: podjetje se ne imenuje samo za proizvajalca ali uvoznika, to je dejansko na podlagi tega, kaj počne s proizvodom.
Za katere je to pomembno in za katere ne
To razlikovanje je pomembno za podjetja, ki polizdelke iz jekla in železa res proizvedejo ali jih iz držav zunaj EU uvozijo in kot prva postavijo na trg EU. Trgovina s stali, ki si profila, plošče ali cevi nabavi pri dobavitelju, ki je že registriran v EU, in te proizvode nato preprodaja obdelovalcu kovin, v večini primerov ni proizvajalka in ne uvoznica, temveč distributerka — tretja vloga, ki se v ESPR obravnava posebej in ne spada pod člen 27 ali člen 29. Tudi podjetje, ki jekleni proizvod samo obdeluje (reže, upogiba, varila) ne da bi ga pod svojim imenom kot nov proizvod pripelje na trg, se ne mora avtomatično videti kot proizvajalec; to je odvisno od vprašanja, ali nastane nov proizvod, ki se nudi pod svojim imenom. To besedilo obravnava razlikovanje proizvajalec/uvoznik, kot je določeno v ESPR; ne obravnava vprašanja, kateri konkretni zahtevki se postavljajo digitalnemu proizvodnemu pasu za jeklo in železo — ti zahtevki sledijo iz posebnega delegiranega akta, ki ga še ni.
Kdaj bo to razlikovanje začelo veljati, še ni odločeno
Še ni določenega datuma, kdaj bodo obveznosti iz člena 27 in člena 29 za polizdelke iz jekla in železa dejansko začele veljati. V skladu z delovnim načrtom Evropske komisije za ESPR (2025-2030) se prvi delegirani akt za to skupino proizvodov pričakuje v letu 2026, obveznosti, ki izhajajo iz njega, pa začnejo veljati osemnajst mesecev po objavi. Na tej podlagi se načno za leto 2028, vendar je to pričakovanje, ne obljuba: dokler delegirani akt ne bo sprejeti, tudi datum начина ne bo določen. Do takrat za to skupino proizvodov še ne veljajo splošne obveznosti ESPR. Takoj ko bo delegirani akt objavljen, bo datum tu navedeni.
Kako je to mogoče ugotoviti v praksi
Prvo vprašanje je, od kod je proizvod: je proizveden v EU ali prihaja izvaj EU na trg EU? Ob proizvodnji v EU je stranka, ki proizvod nudi pod svojim imenom ali blagovno znamko, v ospredju kot proizvajalec. Ob izvoru izven EU je stranka, ki proizvod prvi pripelje na trg EU, v ospredju kot uvoznik, tudi če ga sama ni proizvedla. Drugo vprašanje je, čigavo ime ali blagovno znamko ima na proizvodu: podjetje, ki si polizdelak da narediti tretji strani, vendar ga pod svojim imenom pripelje na trg, spada pod vlogo proizvajalca, ne glede na to, kdo ga je v resnici valjal ali ulil. Tretje vprašanje je, kdo je prva tržna stranka v EU: pri verigi več podjetij v EU je običajno samo prva članica proizvajalka ali uvoznica, stranke nato pa so distributerke. Kdor med temi vprašanji pri sebi ne prizna nobene od obeh vlog, lahko preveri, ali se nanj nanaša vloga distributerke; ta vloga ima druge obveznosti, ki niso obravnavane tu.
Osnova za to: člen 27 in člen 29 Uredbe ESPR
Razlikovanje med proizvajalcem in uvoznikom izhaja neposredno iz zasnove Uredbe ESPR: člen 27 opisuje obveznosti proizvajalcev, člen 29 pa obveznosti uvoznikov. Oba člena sta strukturirana okrog dejanske porabe dajanja na trg, ne pa okrog same fizične proizvodnje. To je razlog, da je podjetje, ki daje v proizvodnjo, a si sam daja proizvod na trg, vseeno obravnavano kot proizvajalec, in da je podjetje, ki le preprodaja proizvod, ki je že v prometu znotraj EU, zunaj obsega obeh členov.
Tisti, ki želi preveriti, katera vloga se uporablja za lastno poslovanje, si lahko ogleda besedilo člena 27 in člena 29 Uredbe (EU) 2024/1781 preko spodnjega vira ter svojo situacijo preverí glede na vprašanja iz tega besedila: od kod prihaja proizvod, čije ime je napisano nanj, in kdo ga prvič da na trg v EU.
Na čem je to osnovano
- Uredba (EU) 2024/1781 (ESPR), člen 27 (obveznosti proizvajalcev)
- Uredba (EU) 2024/1781 (ESPR), člen 29 (obveznosti uvoznikov)
Uredba je dostopna na EUR-Lex. Navedke navajamo; nam ni treba verjeti.
Kaj konkretno morate storiti
ESPR uvaja ostro razliko med proizvajalci in uvozniki, in ta razlika določa, katere obveznosti veljajo. Obe vlogi sta povezani s produktnim potrdilom, vendar se narava obveznosti razlikuje. Za trgovsko podjetje, ki nabavlja jeklo iz Turčije, Indije ali Kitajske in ga prodaja v EU, vprašanje »kaj sem jaz tukaj pravzaprav« torej ni kozmetike — določa celoten nadaljevanja.
Proizvajalec je po členu 27 ESPR tisti, ki proizvede proizvod, ali ga pusti oblikovati ali proizvesti, in ga promovira pod svojim lastnim imenom ali blagovno znamko. Uvoznik je po členu 29 tisti, ki proizvod iz države izven EU pripelje na trg EU. Tisti, ki kombinira obe vlogi — na primer pustiti valjan jeklo pri tovarni izven EU, prodajati ga pod lastno znamko — bi bilo dobro, da ne naredi razlike prehitro na podlagi »kdo to fizično naredi«, temveč na podlagi tega, kdo ga pod katerim imenom pripelje na trg. To slednje se dotika vprašanja Jeklo prodajam pod svojo blagovno znamko — katere obveznosti dobim?, kajti tudi trgovsko podjetje, ki jekla ne proizvaja, lahko s samo načinom, kako promovira, pristane v vlogi proizvajalca.
Kaj se od vas pričakuje
Kot proizvajalec: poskrbite, da proizvod izpolni zahteve
Člen 27 ESPR postavlja odgovornost za vsebino produktnega potrdila na proizvajalca. To pomeni, da je proizvajalec odgovoren za točnost podatkov, ki so v njem: sestava, poreklo, tehnične lastnosti in vse ostalo, kar bo zahtevala veljavna delegirana uredba za jeklo. Za proizvajalca jekla z 10 do 100 zaposlenimi to konkretno pomeni, da morajo biti podatki, ki že obstajajo raznih mest v podjetju — v certifikatu kakovosti, delovnem nalogu, sistemu ERP — na strukturiran način zbrani skupaj, v obliki, ki je strojno čitljiva in jo je mogoče povezati s QR-kodo. To je manj pravna naloga kot naloga kakovosti podatkov.
Kot uvoznik: preverite, preden pripeljete na trg
Člen 29 ESPR postavlja pri uvozniku drugo vrsto obveznosti: ne sestavljanje potrdila, temveč preverjanje, ali je proizvajalec izven EU to že naredil, in ali potrdilo izpolnja zahteve, preden proizvod pride na trg EU. Za trgovsko podjetje, ki uvaža jeklo, to pomeni, da mora biti v procesu nakupa trenutek, v katerem se to preveri — ne nazaj, ko je proizvod že naprej prodan. Tisti, ki na to naleti, ker dobavitelj izven EU sam ne dobavi potrdila, najde več oprijemališč pri Moj proizvajalec je zunaj Evropske unije — kdo potem ureja produktni potni list?.
Kot uvoznik: hranite in posredujte podatke proizvajalca
Poleg preverjalne naloge člen 29 pri uvozniku določa tudi dolžnost varovanja in dolžnost posredovanja: podatki in dokumentacija, ki jih je dobavljal proizvajalec, morajo ostati na voljo nadzornim organom in morajo iti po verigi trgovanja. Za podjetje te velikosti je to pogosto vprašanje oblikovanja datotek: na pošiljko, na proizvodno serijo, zapisati, kaj je bilo prejeto in od koga.
Obe vlogi: vedeti, kdaj se vloga spremeni
Podjetje, ki tako samo obdeluje jeklo kot prodaja dalje jeklo, ki ga je naredila druga podjetja, lahko na vsako linijo proizvodov pade v drugo vlogo. To ni teoretična točka: določa, ali podjetje za določeno serijo nastopi kot proizvajalec (člen 27) ali kot uvoznik (člen 29), z različnimi obveznostmi na serijo. Podjetja, ki dvomijo o svojem položaju v verigi, tudi glede na vmesno trgovino, najdejo več oprijemališč pri Kdo je odgovoren za digitalno potrdilo o jeklu?.
Kjer se v praksi ne gre
Trgovsko podjetje, ki nabavlja jeklo od tovarni izven EU in ga prodaja pod lastno blagovno znamko, se včasih domneva, da je »preprosto uvoznik«, medtem ko prav trgovanje pod lastno znamko prinaša značilnosti vloge proizvajalca. To ustvari nejasnost o tem, kdo mora dobaviti katere podatke.
Druga situacija: importer prejme od tovarne zunaj EU certifikat kakovosti, vendar ne strukturiranega produktnega potnega lista, in napačno predpostavlja, da je certifikat zadosten. Nadzorna naloga iz člena 29 zahteva nekaj drugega kot preverjanje certifikata kakovosti.
Tretja situacija: podjetje kupuje polproizvode pri evropskem vmesnem trgovcu, ki pa sam nabavlja zunaj EU, in predpostavlja, da so obveznosti že pri tem vmesnem trgovcu. To, kdo ima v verigi točno kakšno vlogo, je odvisno od tega, kdo proizvod kje in pod katerim imenom pripelje na trg EU — ne od tega, kdo ga prvi nabavi. To vprašanje se dotika tudi položaja samega vmesnega trgovstva, glej Katere obveznosti ima distributor ali trgovec jekla?.
Četrta situacija: podjetje prodaja prek lastne spletne trgovine ali prek tržne platforme v druge države EU in se ne šteje za "uvoznika", ker je bil proizvod že skladiščen v EU. Pri čezmejni prodaji v okviru EU vloga uvoženika običajno ne deluje na enak način kot pri uvozu zunaj EU, vendar se tu ponovno pojavlja vprašanje, kakšne obveznosti s seboj prinaša prodajni kanal — glej tudi Kaj pomeni digitalno potrdilo, če jeklo prodajam prek spletnega tržišča?.
Peta situacija: interno se vprašanje "ali smo proizvajalec ali uvoznik" obravnava kot enkratna pravna opredelitev, medtem ko mora podjetje z raznovrstnim nabavnim vzorcem to vprašanje pravzaprav ponovno postaviti za vsako linijo proizvodov ali za vsakega dobavitelja.
Kaj lahko dokumentirate
- Pregled po liniji proizvodov ali po dobavitelju vloge, ki jo ima podjetje v njih: proizvajalec skladno s členom 27 ali uvoznik skladno s členom 29 ESPR.
- Stalna kontrolna točka v nabavnem procesu, na kateri se ugotovi, ali je dobavitelj zunaj EU že priložil produktni potni list, in ali je ta popoln.
- Dosiedad po pošiljki ali seriji z dokumentacijo, ki jo je prejela od tovarne zunaj EU, vključno z datumom prejema in podatki za stik s tovarno.
- Interne dogovore o tem, kdo je v podjetju odgovoren za ocenjevanje vloge pri novih dobaviteljih ali novih prodajnih konstrukcijah (lastna znamka, tržna platformo, preprodaja).
- Stalnica format za beleženje podatkov, ki jih dostavi proizvajalec, tako da so ti podatki uporabni tudi za sestavljanje samega potnega lista.
Podjetja, ki se sprašujejo, ali je to mogoče belegiti interno ali pa je bolje da se to preda v outsourcing, najdejo navodilo pri Ali potrebujem dodatni kader za productni potni list ali ga lahko odddam v izvedbo?.
To ni pravno svetovanje. Ta stran daje splošne informacije o pravilnikih, na katere se nanaša ta platforma. Ne poznamo vaše situacije. Če ste negotovi glede vašega primera, se posпосavtite s pravnikom ali pristojnim nadzornim organom.
Napisano z AI na podlagi zgoraj navedenih virov, prevereno s strani človeka dne 2026-08-22. Ali je kaj narobe? Nam povejte — popravki imajo prednost.